Se lahko zrediš z nepredelano hrano?

Z vadečim sem v ponedeljek imel zanimiv pogovor.

Debata je nanesla na mojo trenutno kolesarsko strast in omenil sem mu, da z veliko težavo pojem toliko hrane, kot trenutno treniranje zahteva.

Za tiste, ki niste še obsežneje trenirali, še posebno športa, podobnega kolesarstvu: energetske potrebe se dvignejo v višave, ko redno in relativno intenzivno izvajaš sorodne kondicijske dejavnosti (dolgo trajanje + intenziteta). Ena bolj zahtevna kolesarska tura, ki je za kolesarje še vedno “kratka” (2 uri), mene stane od 1.500 do 2.000 kCal.

V šali mi je vadeči odvrnil: “Pojdi v Nimis na kosilo vsak drugi dan, pa ne boš imel teh težav.”

Njegov duhoviti dovtip je skrival pomembno lekcijo. Pomembno za vsakega, ki želi shujšati in ohranjati zdravo telesno težo.

Z nepredelano hrano se človek le stežka zredi.

Dam vam zelo praktičen primer: vzemimo energetsko količino 1.000 kCal in v njeni vrednosti ustvarimo kosilo, ki pade v dve različni kategoriji - “predelano” in “nepredelano”.

*beseda nepredelano je jasno uporabljena dokaj široko, saj je vse, kar zaužijemo, tako ali drugače predelano.

Primer 1: 250g govedine (cca 420 kCal), 400g krompirja (cca 350 kCal), 150 g solate z žlico olja in nekaj olivami/sirom (cca 300 kCal)

Primer 2: kos pice (cca 300kCal), 2dlc soka (100 kCal), 70g čokoladnih bonbonov (300 kCal) in sadni jogurt s kosmiči (300 kCal).

In zdaj sledi vprašanje: kdo je sposoben pojesti prvo kosilo in kdo drugega?

Odgovor je izredno preprost: drugi tip kosila lahko poje praktično vsak; ker je hrana hiper-okusna, polna aditivov, ki zaobidejo normalne signale sitosti, praktično je ni potrebno žvečiti in vsebuje veliko različnih tekstur in okusov.

Kaj pa prvi primer kosila?

Malo je korenjakov, ki lahko tako kosilo sploh poje.

V tem preprostem primeru se pokaže, zakaj je prehranjevanje z večinskim deležem nepredelane hrane edina resna in učinkovita strategija k doseganju in ohranjanju zdrave telesne teže.

Ko jemo hrano, ki je bila minimalno tovarniško predelana (meso, jajca, sadje, zelenjava, polnomastni mlečni izdelki, riž, krompir, itn.), bomo bistveno lažje nadzorovali porcije in energetski vnos. Ker bomo hitreje siti, ker bomo hrano morali žvečiti, ker bo razmerje med volumnom in energetsko vsebnostjo pravšnje.

Da niti ne omenjamo dejstva, da je tak tip živil običajno tudi bistveno bolj bogat z mikrohranili in posledično za naše zdravje tvornejši.

Skratka, pregovorno imenovane pregrehe morajo biti del jedilnika, a zasedati morajo svoje pravšnje mesto, čas in kraj.

Ne more vsak dan biti praznik, namreč.

Hvala za branje.