Človek, ki je jedel televizijo.

Predstavljaj si, da nekdo pred tabo začne jesti televizijo. Dobesedno. Odlomi kos, ga da v usta in pogoltne.

Verjetno bi si mislil, da je človek popolnoma nor. In težko bi ti oporekal.

A kaj, če bi ti povedal, da obstaja človek, ki je to počel v televizijski oddaji? Jedel je koščke televizorja, njegovo početje pa je bilo predstavljeno kot nekaj, kar njegovo telo očitno zmore prenesti. To oddajo sem gledal, ko sem bil star približno deset let in še danes se je spominjam.

In tukaj pridemo do zanimivega vprašanja.

Če naše telo nekaj prenese, ali to pomeni, da je to zanj dobro?

Seveda ne.

Človeško telo je izjemno prilagodljivo. Zmore marsikaj. Prenese neprespane noči, premalo gibanja, slabo prehrano, kronični stres in številne druge razvade, ki se jim redno izpostavljamo.

In pogosto jih prenaša precej dlje, kot bi pričakovali.

Lahko leta presediš večino dneva, ješ precej neurejeno, spiš premalo in se komaj kaj gibaš. Pa boš morda še vedno normalno hodil v službo, opravljal vsakodnevne obveznosti in imel občutek, da je s tabo vse v redu.

Telo se namreč prilagaja.

Toda tu je past.

To, da še vedno funkcioniraš, še ne pomeni, da funkcioniraš optimalno.

V ozadju se lahko postopoma spreminjajo krvni tlak, občutljivost na inzulin, telesna sestava, mišična masa, srčno-žilna zmogljivost in številni drugi kazalniki zdravja.

Nekaterih sprememb ne čutiš. Ne bolijo te. Ne ustavijo te pri vsakodnevnih opravilih. Zato jih zlahka spregledaš.

Dokler nekega dne posledice niso več tako neopazne.

Težje hodiš po stopnicah, ne moreš se več skloniti, brez da bi te kaj “usekalo”, energije je iz dneva v dan manj.

Seveda ne pomeni, da bo vsak, ki se slabo prehranjuje ali premalo giba, nujno zbolel. Pomeni pa, da s takšnim življenjskim slogom praviloma prevzemaš večje tveganje, kot bi ga bilo treba.

In prav zato se mi zdi tako pomembno, da ne čakamo, da nas telo prisili v spremembo.

Ni treba, da začneš živeti kot profesionalni športnik. Ni treba, da stehtaš vsak obrok, iz prehrane izločiš polovico živil ali vsak trening opraviš do popolne izčrpanosti.

Začni z osnovami.

Redno se gibaj. Ohranjaj mišično maso in moč. Poskrbi za svojo srčno-žilno kondicijo. Jej dovolj kakovostne hrane. Spi dovolj. Dovoli si počitek.

Ne zato, ker moraš biti popoln.

Ampak zato, ker želiš svojemu telesu dati čim boljše pogoje, da ti bo dobro služilo tudi čez deset, dvajset ali trideset let.

Cilj ni, da ugotovimo, koliko lahko naše telo zdrži. Cilj je, da mu ni treba po nepotrebnem prenašati toliko škode.

Lahko se sicer preizkušaš v tem, koliko časa boš spal premalo, koliko let boš preživel brez resnega gibanja in kako dolgo boš zanemarjal svoje zdravje.

Tako kot lahko nekdo je televizijo.

Toda vprašanje ni, ali je to mogoče.

Vprašanje je, zakaj bi to sploh počel.

Hvala za branje,

Jan