Najprej bravo, da si se odločil/a iti v to smer. Očitno ugotavljaš, da s tvojim načinom prehranjevanja nekaj ne štiima, ali pa bi le rad do primernejše telesne sestave.

Razumljivo in spoštljivo obenem.

Kar ti bom tukaj ponudil je nekoliko drugačen pogled na prehrano, ki si je do sedaj morda vajen/a. Marsikateri principi ti morda ne bodo jasni (lahko vprašaš), na začetku bo prisotna določena mera zbeganosti, a nič bati - to je del procesa. Procesa, ki te vodi k - v to sem iskreno prepričan - kvalitetnejšemu življenju.

Osnovni namen za to spremembo je le eden - optimizacija zdravja. Z njo pa izguba odvečnih kilogramov, izboljšanje počutja, ureditev presnove, doseganje mentalne jasnosti skozi cel dan in v splošnem dvig življenjske energije.

A to terja svojo ceno.

Začetki (odvisno od drastičnosti spremembe, ki jo boš ubral/a; opcij je več) tega procesa so lahko naporni. V osnovi bomo namreč drezali v dve smeri:

1) postopno prenehanje odvisnosti od sladkorja

2) vnašanje kaloričnega deficita (dnevno zaužitje manj kalorij, kot jih "porabimo" - če si tukaj, ker bi rad nekaj kilogramov izgubil)

Oboje lahko razumeš kot simbolno čiščenje in vzpostavljanje "novega sebe".

Pričakuješ lahko (ni pa nujno, če je tvoj metabolizem še koliko toliko normalno delujoč):

  • priložnostni glavobol

  • morebitni začasni padec energije

  • lakoto

  • zbeganost in da se boš na začetku malo "lovil/a"

A nič bati - vse našteto je normalen odziv telesa in psihe, ki je dolgo časa bil odvisnik od hrane, ki za tvoje psihofiziološko delovanje ni optimalna.

Iz prehrane bomo v prvi fazi črtali sledeče:

1) vse mlečne izdelke (in njihove derivate)

2) vse moka in vsa žita, ki vsebujejo gluten (in njihove derivate)

Opomba: to je ključni del "čiščenja" v prvi fazi. Vem, kaj si zdaj misliš? "A temu se bom moral/a doživljensko temu upirati in izogibati?!?!?"

Dovoli mi kratko misel. Meni je povsem jasno, da se lahko sprva ta "zahteva" zdi bizarna in nepredstavljiva. Tudi meni je bila. Vajeni smo namreč imeti prost dostop do "hrane", ki je našim okušalom mamljiva. Stvar je v tem, da so naši receptorji okusa bili razviti skozi tisočletja dolgo evolucijo, čas, ki ga pa danes živimo (zadnjih nekaj desetletij), je nekaj čisto posebnega. Na voljo nam je namreč toliko "dobrega", kot nikoli prej v zgodovini. Problem je v tem, da to "dobro", je dobro samo v kratkoročnem pogledu. Torej nekaj trenutkov po tem, ko ga zaužijemo. Dolgoročno nas pa zasužnji, zredi in oropa zdravja.